18 izrazov v digitalnem marketingu, ki jih mora poznati vsako podjetje

18 izrazov v digitalnem marketingu, ki jih mora poznati vsako podjetje

Deli blog:

Če ravno začenjate z digitalnim marketingom – sami ali pa ste najeli strokovnjake, ki vam bodo pri tem pomagali – je dobro poznati nekaj ključnih izrazov, ki jih boste pogosto slišali, sploh v svetu digitalnega oglaševanja. Mnoge kratice, kot so SEO, LTV, CTR, CPC, si je na začetku pogosto težko zapomniti, zato pa je še toliko bolj pomembno, da razumete logiko za temi izrazi. Zato smo ustvarili krajši slovarček pogostih izrazov, ki se uporabljajo v digitalnem marketingu, kamor se lahko vedno vračate. Navsezadnje je pomembno, da vam vsi ti izrazi služijo v praksi.

18 izrazov v digitalnem marketingu, ki jih je dobro poznati  

 

Pull in push marketing

 

Pri push marketingu gre za to, da poskušamo na različne načine potencialni stranki prikazovati našo vsebino ter izdelke oz. storitve, ki jih ponujamo, medtem ko gre pri pull marketingu bolj za to, da stranke privabite k sebi. Vse marketinške aktivnosti padejo v eno ali drugo kategorijo. 

Push marketing je pogosto imenovan tudi direct response marketing, vključuje pa aktivnosti kot sta oglaševanje ter e-mail marketing oz. vse s čimer vzpostavljamo direktno in načrtno komunikacijo s potencialno stranko. Ko nagovarjamo nove stranke, ki podjetja še ne poznajo, je eden izmed bolj učinkovitih načinov sigurno push marketing. To velja tudi za obstoječe stranke, ko jim želite predstaviti novosti ali pa imate specifične promocije.

Pull marketing je ravno nasproten push marketingu – SEO ter redna aktivnost na družbenih omrežjih sta dva primera pull marketinga, s katerima krepimo prepoznavnost blagovne znamke in s tem »privlačimo« potencialne stranke, da nas poiščejo sami. Pull marketing se največkrat dogaja na spletu in to takrat, ko uporabniki brskajo po spletu in iščejo odgovore ali rešitve. Primer: uporabnik išče rešitev za varovanje hiše, vaš članek o najbolj učinkovitih alarmnih sistemih za hišo na blogu pa rangira na prvem mestu v Google iskalniku. Z visokim rangiranjem se poveča verjetnost, da bo stranka iskala odgovore ali rešitev pri vas in vaših izdelkih oz. storitvah. Tako smo stranko z dobro SEO strategijo in visokim rangiranjem pritegnili, da obišče našo spletno stran.

Pri aktivnostih vezanih na push marketing se bolj osredotočamo na prodajo in konverzije, pri čemer se osredotočamo na aktivnosti, ki direktno nagovarjajo stranke. Pri pull marketingu pa gre na drugi strani bolj za večanje in krepitev prepoznavnosti blagovne znamke in omogočanje, da nas stranke lažje najdejo, ko brskajo za odgovori in rešitvami. 

Customer acquisition oz. pridobitev nove stranke

V digitalnem marketingu je cilj pridobiti novo stranko. Proces pridobivanja novih strank se nanaša na vse prodajne in marketinške aktivnosti, ki jih opravljamo z namenom, da bi pridobili nove (potencialne) stranke.

Customer acquisition cost (CAC) oz. strošek pridobitve nove stranke

 

Marketinški in prodajni napori za pridobitev strank terjajo tudi določene stroške. Strošek pridobitve nove stranke lahko izračunamo po preprosti formuli: prodajne in marketinške stroške delimo s skupnim številom strank.

Zakaj pa je pomembno, da imate vpogled v strošek pridobivanja novih strank? Predvsem zato, ker vam daje dodatni podatek o tem, kakšna je (potencialna) profitabilnost vašega poslovnega modela.

Customer lifetime value (CLV ali LTV)

 

Življenjska vrednost potrošnika (ali s kratico CLV oz. LTV) je podatek, ki nam pove, koliko smo zaslužili z določeno stranko. Je tudi dodatni pokazatelj (ne)profitabilnosti. Beležimo lahko zgodovinski CLV in napovedovalni CLV, pri čemer je zgodovinski seštevek prihodka od vseh preteklih nakupov posameznika, napovedovalni pa napoved življenjske vrednosti stranke na podlagi preteklih nakupov in vedenja stranke.

Segmentacija

 

Še en pomemben izraz v digitalnem marketingu je segmentacija. Pri segmentaciji gre za kategoriziranje uporabnikov/strank na podlagi določenih kriterijev. Cilj segmentacije je, da grupiramo ljudi glede na kriterij, ki ga izberemo – npr. da imamo segment ljudi s podobnimi interesi, potrebami, demografijo itd. Ustrezna segmentacija nam pomaga, da lahko bolj personaliziramo sporočila, kreative in ponudbo za publiko, ki jo nagovarjamo, to pa je seveda na koncu tudi precej bolj učinkovito, kot če uporabljamo ista sporočila in isti način komuniciranja z vsemi uporabniki. Prednost segmentacije je predvsem v tem, da vsi dobijo informacije, ki so kar se da najbolje prilagojene zanje in se jim z njimi lažje približamo in pritegnemo njihovo pozornost.

Search engine optimization (SEO)

 

Optimizacija za iskalnike, ali kratko SEO (angl. search engine optimization) je termin s katerim se v svetu digitalnega marketinga pogosto srečujemo. Na začetku morda malo zapleten izraz, ki po domače pomeni proces izboljšave vaše spletne strani, da bi vas Google oz. drugi iskalnik organsko uvrstil čim višje. Višje kot ste uvrščeni na iskalniku, večji obisk na vaši spletni strani lahko pričakujete, s tem pa se krepi tudi prepoznavnost vaše blagovne znamke ter povečujejo tudi konverzije.

SEO v osnovi sestavljajo trije stebri – on-site, off-site in tehnična SEO optimizacija. Pri on-site optimizaciji gre za optimizacijo direktno na vaši spletni strani (npr. optimizacija slik, naslovov, urejanje notranjih povezav, URL-jev itd.). Pri off-site optimizaciji se izboljšave ne nanašajo direktno na spletno stran, temveč na aktivnosti, kot so pridobivanje povratnih povezav (angl. backlinks) iz »močnejših« domen in drugih spletnih mest, ki vam lahko pomagajo do višje uvrstitve na iskalniku. Tehnična SEO optimizacija pa se nanaša na tehnični del vaše spletne strani (npr. optimiziranje vaše strani za mobilne naprave, optimiziranje hitrosti vaše spletne strani, itd.).

Search engine marketing (SEM)

 

Ciljano tekstualno oglaševanje, bolj znano pod imenom search engine marketing (SEM), se nanaša na vse aktivnosti na iskalniku, s katerimi želimo povečati obisk spletne strani in relevantnost uporabnikov, ki spletno stran obiščejo. V splošnem SEM vključuje tako aktivnosti vezane na SEO (optimizacijo za iskalnike) ter plačljivo oglaševanje na posameznem iskalniku (npr. Google oglaševanje).

Call-to-action (CTA) = poziv k dejanju

 

Poziv k dejanju oz. kratica CTA (angl. call-to-action) je del spletne strani, oglasa, pop-up forme oz. druge vsebine, ki spodbuja bralca k določenemu dejanju – npr. da opravi nakup, pusti svoj e-mail naslov, si ogleda posnetek, prebere članek itd. Je nepogrešljiv del vsake marketinške kampanje, saj si z vsako kampanjo želimo uporabnike peljati naprej po prodajnem lijaku. CTA-je najpogosteje opazite v obliki gumbov, ki vsebujejo določen nagovor (npr. »kupite sedaj«, »prejemajte tedenska obvestila«, itd.).  

Stopnja konverzije

 

Stopnja konverzije sporoča, kakšen je odstotek uporabnikov, ki so opravili željeno dejanje (opravili nakup, odprli e-mail sporočilo, oddali povpraševanje, oddali kontakt itd.). Stopnja konverzije je ena izmed najpomembnejših metrik v digitalnem marketingu, saj nam sporoča, kako uspešno vodimo ljudi skozi prodajni lijak do željenega dejanja.

Če se stopnja konverzije izraža v odstotkih – kakšna pa je potem dobra stopnja konverzije? To je vsekakor eno izmed bolj pogostih vprašanj. Odgovor je seveda odvisen od več dejavnikov, navsezadnje tudi od kanala, o katerem govorimo in industrije, v kateri se podjetje nahaja. Povprečna dobra konverzija pristajalne strani preko vseh industrij se giba med 2% in 5%, medtem ko je za e-commerce industrijo le ta nižja kot pa npr. v finančni industriji. (*)

Stopnjo konverzije lahko preprosto izračunate tako, da število konverzij delite s številom vseh interakcij. Če ste imeli 1000 interakcij in 100 konverzij, bo stopnja konverzije znašala 10% (100/1000 = 0,1 = 10%).

Impression oz. prikaz

 

Prikaz je eden izmed bolj pogosto uporabljenih izrazov v oglaševanju. Bolj znan pod angleško besedo »impression«, se nanaša na prikaz določene vsebine na spletu. Relevanten je predvsem, ko analiziramo rezultate oglaševanja in računamo uspešnost kampanj.

Clickthrough rate (CTR)

 

Kaj je razmerje med prikazi in kliki (angl. clickthrough rate ali CTR), govori že ime samo. Gre za odstotek ljudi, ki so kliknili na kampanjo glede na to, kolikokrat je bila le ta prikazana. Višji kot je CTR, bolj nam ta metrika sporoča, da smo za določeno ciljno skupino z vsebino oglasov dobro zadeli.

Formula za izračun CTR-ja je sledeča: (število klikov/vsi prikazi) x 100.

Primer izračuna CTR-ja: če ima kampanja 1000 prikazov in 20 klikov je CTR 2% – (20/1000) x 100 = 2.

Cost per click (CPC)

 

Cena na klik (angl. cost per click ali kratko CPC) se nanaša na to, koliko nas stane 1 klik v naši oglaševalski kampanji. S to metriko se najpogosteje srečujemo pri Google oglaševanju.

Cost per mille (CPM)

 

Cost per mille oz. cena na tisoč prikazov ima svoje pojasnilo že v imenu. Pove nam torej, koliko nas stane, da se oglas prikaže 1000-krat.

Bounce rate = stopnja zapuščanja strani

 

Bounce rate ali stopnja zapuščanja strani nam daje podatek o tem, koliko uporabnikov, ki obišče spletno stran, le to zapusti, brez da bi opravili kakršno koli drugo dejanje (npr. kliknili na kakšno podstran, opravili nakup, pustili svoj e-mail naslov, ipd.). Zaželjena je nizka stopnja zapuščanja strani, sploh če gre za pristajalno stran, kjer želimo, da uporabnik opravi določeno dejanje. Visoka stopnja zapuščanja strani nam lahko sporoča več stvari – npr. lahko gre za to, da pristajalna stran ni dovolj optimizirana in uporabnikov ne pritegne dovolj. V tem primeru je potrebno analizirati, ali na strani obstajajo kakšne tehnične težave, kako je s hitrostjo spletne strani, ali v začetku pritegnemo obiskovalčevo pozornost, ali je stran optimizirana za mobilne naprave itd.

Na srečo pa nam je pri analiziranju stopnje zapuščanja strani in pa tudi za določitev zapustnega mesta v veliko pomoč Google analitika, ki prikaže, kje obiskovalci zapuščajo spletno stran, kdo so ti obiskovalci (njihovi interesi, potrebe, itd.). Tako lahko preko spremljanja analitike načrtujemo še bolj učinkovito strategijo, jo implementiramo, znova testiramo in optimiziramo.

Return on investment (ROI)

 

Donosnost naložbe oz. ROI (angl. return on investment) je metrika, za katero v digitalnem marketingu slišimo na vsakem koraku. Pove nam, koliko dobička smo ustvarili z določeno kampanjo v primerjavi s tem, koliko smo imeli stroškov. Pri tem si lahko pomagamo z različnimi orodji (npr. Google analitika, e-mail marketing orodja in druga).

Preprosta formula za izračun ROI metrike je sledeča: ROI = neto dobiček / stroški oz. vložek. V primeru, da je bil vaš dobiček 1000 eur, stroški kampanje pa 200 eur, je ROI 500% (1000/200 = 5 x 100 = 500%).

Zakaj je informacija o ROI v digitalnem marketingu pomembna? Ker nam pomaga ovrednotiti, kako in katere marketinške aktivnosti in kampanje prispevajo k uspehu poslovanja. Tako lahko na podlagi preteklih analiz sprejemamo vse boljše in boljše odločitve v prihodnosti in vlagamo v tiste aktivnosti in kampanje, ki so tudi najbolj donosne.

Return on ad spent (ROAS)

 

ROAS ali donosnost investicije v oglaševanje je metrika, ki zanima vsakega oglaševalca. Gre za podobno logiko kot pri ROI, le da je ROAS metrika, ki je specifično bolj vezana na oglaševanje. Pove nam namreč, kakšna je učinkovitost našega oglaševanje oz. bolj natančno, kakšen je prihodek od oglaševanja za vsak evro, ki ga vložimo v oglase. Višji kot je ROAS, bolj nam to sporoča, da je oglaševalska strategija dobra, oglasi pa učinkoviti.

ROAS pa je precej preprosto tudi izračunati, v kolikor imamo podatek o tem, koliko denarja vlagamo v oglaševanje in koliko ga iz tega naslova tudi ustvarimo. Formulo za izračun lahko preverite tukaj.

A/B testiranje

 

Testiranje v digitalnem marketingu zaseda zelo pomembno mesto. A/B testi so testi, kjer preizkušamo 2 različni verziji in opazujemo, katera boljše deluje. A/B testiramo lahko v digitalnem marketingu veliko stvari – lahko gre za kreative oglasov, zadevo v e-mail marketingu, pop-up forme na spletni strani, vsebino pristajalnih strani itd.

Da dobimo čim bolj objektivne podatke, je dobro, da naenkrat testiramo samo eno stvar. Če testiramo torej 2 različni verziji zadeve (subject line) v e-mail kampanji, ki jo pošljemo bazi kontaktov, potem je priporočljivo, da so vsi drugi dejavniki enaki – torej, da je enaka vsebina samega e-mail sporočila, kreativa, čas pošiljanja itd. Edina stvar, ki se v tem primeru razlikuje, je sama zadeva. Seveda nam pri izvedbi A/B testov pomagajo orodja, ki jih uporabljamo – v primeru testiranja zadeve v e-mail sporočilu je to e-mail marketing orodje (kot je npr. Klaviyo, MailChimp, ActiveCampaign ali drugi).

Začetki v digitalnem marketingu so lahko precej naporni, zato je dobro imeti pri sebi slovarček ključnih terminov, ki vam lahko pridejo prav na vsakem koraku. Zaradi različnih področij znotraj digitalnega marketinga, pa je težko razumeti in poznati vsakega do potankosti. Ravno pri tem, pa vam lahko pomaga naša ekipa raznolikih strokovnjakov, ki celostno pokrijejo področje digitalnega marketinga v vašem podjetju. Si želite naše pomoči? Stopite v stik z nami s klikom na gumb spodaj.